Sinonimi: Muškat otonel, Muscat ottonel blanc. Grozd je srednje velik, valjast, srednje zabit. Jagoda je okrogla, rumeno zelena, drobna, z rjavimi lisami na sončni strani, s tanko jagodno kožico in izrazitim muškatnim okusom. Dozori v drugi zoritveni dobi. Grozdje velja tudi kot namizno. Vino ima močan muškaten vonj, ki pa nekoliko zaostaja za vonjem rumenega muškata. Kislina vina je milejša kot pri rumenem muškatu. V prometu je v steklenicah po 0,7 litra.

Sinonim: Rizvanac, Rizvanac bijeli, Muller Thurgau. Grozd je srednje velik. Teža grozda je 10 do 15 dkg. Rana sorta. Jagoda je srednje debela. Zori v prvi zoritveni dobi. Pridobi 17 do 20% sladkorja in 5 do 6 promilov kisline. Vino rizvanca je lahko harmonično vino, včasih ima rahlo muškatno aromo. Porabniki najbolj cenijo rizvanec kot mlado vino.

Sinonimi: Silvaner, Silvanac zeleni, zelenčič,mušica, zeleni klešec, Sylvaner grner, Silavener verde, sterreichischer gruner, Fligentraub, Grunfrankisch, moravka. Grozd je kratek, debel, nabit, valjast. Grozdni pecelj je kratek in tanek. Mladika da v povprečju 1.3 grozda. Teža grozda je 6 do 12 dkg. Zori v drugi zoritveni dobi. Normalnih letinah pridobi 19 do 22% sladkorja in 5 do 6 promilov kisline. Jagoda je srednje debela, okrogla, zelena in pikčasta. V zrelosti nastanejo na jagodi rjave lise. Jagodna kožica je debela meso je sočno. Vino zelenega silvanca je prijetnega, milega okusa s prijetnim vonjem, je manj kislo. V prometu tega vina skoraj ni. Vino je zastopano v belih mešanih vinih severovzhodnega vinorodnega območja Slovenije.

Sinonimi: Pino, Pinot bijeli, Burgundac bijeli, Pinot blanc, Burgunder weisser, Morillon blanc, Weisser klevner, Weisser rulender. Grozd je kratek, zbit, valjast, na kratkem debelem peclju. Teža grozdja je 8 do 12 dkg. Jagoda je okrogla in nekoliko podolgovata, drobna, rumeno zelene barve, močno naprašena. Jagodna kožica je tanka, meso je sočno, dobrega okusa. Zori v drugi zoritveni dobi. V normalni zrelosti pridobi 20 do 22% sladkorja in 5 do 6% kisline. Vino belega burgundca je zelo prijetnega milega okusa. Manjši odstotek nepovrelega sladkorja je v vinu zaželjen. Želena barva vina belega burgundca je nekoliko rumenkasta. To vino uporabljajo tudi za pridelavo v naravna peneča vina (šampanjec).

Sinonimi: rulandec, sivi burgundec, sivi pino, burgundac sivi, Klevajka, Pinot gris, Rulander, Rother Klevner, Grauer Klevner,. Grozd je majhen do srednje velik, valjast, ker je grozd zbit so jagode neprvilnih oblik ima kratki in debeli pecelj. Teža grozda je 6 do 15 dkg. Jagode so podolgovato okrogle, s tanko kožico zamolklo bakreno rdečkasta pikčasta, naprašena s sivim poprhom. Zori v drugi zoritveni dobi, v normalni zrelosti pridobi 20 do 24% sladkorja in 5 do 7 promila kisline. Vino sivega pinoja je belo polno z odličnim vonjem, po mili in prijetni kislini in z nekaj nepovretega sladkorja je zelo prijetno za pitje.

Sorta ni zahtevna za lego in zemljo, odporna je na nizke temperature in na pozebo. Grozd je srednje velik, razvejan in rahel. Jagoda je srednje debela, okrogla, zelenkaste barve, z debelo kožico in veliko stopnjo sladkorja. Vino kernerja je rahlo rumenkasto, prijetne cvetlice, zelo pitko.

Sinonimi: Traminac crveni, Savagnin rose, Traminer roter, Traminer Rosso, Fromente Rosse, Roth Franke, Tramin rouge, Traminer rozovil, Tramini piros, Flaischroth, Rathweiner, mala dinka, crvena ružica. Grozd je majhen, gost, vejnast, piramiden. Grozdni pecelj je kratek in debel. Mladika ima povprečno 1,2 grozda. Teža grozda je 6 do 9 dkg. Jagoda je drobna, podolgovata, svetlordeče barve, sivkasto modro naprašena, pikčasta. Jagodna kožica je debela, meso je sluzasto, močno sortne narave. Zori v drugi zoritveni dobi. V normalni zrelosti pridobi od 21 do 26% sladkorja in 6 do 7 % kisline. Vino je visoke kvalitete z rahlo dišečim jagodnim sokom.

Sinonimi: Traminac mirisavi, Gewrzttraminer roter, Muskattraminer, Aromatique rose. Po zunanji podobi je enak rdečemu tramincu, oblikuje pa se po močni sortni aromi. Barva jagode je svetlejše rjavkaste kot pri rdečem tramincu. Vino dišečega traminca ima dišeč in aromatičen okus.

Sinonimi: muškatni silvanec, Souvignon bijeli, Muškatni silvanac, Sauvignon jaune, Sauvignon blanc, Muskat sylvaner weisser, Fligentraube, Douce blanc, Sauvignon bianco. Grozd je majhen, kratek, valjast, včasih vejast, na kratkem peclju. Na mladiki je povprečno 1,2 grozda. Teža grozda je 6 do 10 dkg. Jagoda je drobna, navadno malo podolgovata in svetlo rumene barve. Jagodna kožica je debela, meso je gosto, sladko, z izrazitim sortnim okusom. V normalni zrelosti pridobi 19 do 24 % sladkorja in 6 do 7% kisline. Vino ima izrazit sortni vonj, kar velja zlasti za mlada vina. Zaželjena barva tega vina je nekoliko zelenkasta. Vino sovinjon (muškat silvanec) je skladno in polno in spominja, poleg izrazitega vonja, na nekoliko travnat navdih. V razmerju s kislinami ima pravo mero alkohola. Manjše količine nepovrelega sladkorja so pri tem vinu zaželjene. V Franciji vino sovinjona štejejo med najboljša bela vina.

Sinonimi: šardone, Pinot blanc Chardonnaj, Morrillon blanc. Grozd je majhen do srednje velik, dokaj zbit, cilindrične oblike, koničast, z enim ali dvema krilcema, . Jagoda je srednje velika, okrogla, jagodna kožica je tanka in zeleno rumenkasta. Jagodni sok ni obarvan, meso je sočno. Vino šardoneja je kvalitetno ima več sladkorja v moštu kot beli pino, več je kisline in precej bolj je izražena cvetlica.

Sinonimi: moslavec, moslavac žuti, pošipon, pošip, malnik, krhkopetec, Mosler gelber, Luttenberger, Weisslaber, Schmiegertraube. Grozd je dolg in malo deljen. Teža grozda je od 12 do 16 dkg. Jagoda je nekoliko podolgovata, zelena ali rumeno zelena, na sončni strani ima rjave liste. Jagodna kožica je debela, meso je sočno. Med razvitimi jagodami so tudi drobne, nerazvite. Zori v tretji zoritveni dobi. V normalnih letinah pridobi 18 do 22% sladkorja in 7 do 9 promilov kisline. Vino šipona je zelenkasto rumeno. Mlado vino ima značilen sortni vonj in prijetno kislino. Spada med suha vina. Šipon pozne trgatve ljutomersko-ormoških goric štejejo v izrednih letih med vrhunska vina. V prometu je v litrskih pa tudi v steklenicah po 0,7 litra.

Sinonim: štajerska bjelina, svetla belina, štajerka, vrbanka. Grozd je srednje velik, vejnat, srednje dolg, značilno za grozd je, da je v spodnjem delu nekoliko zavit. Pecelj grozda je tanek zelenkaste barve in deloma olesenel. Jagoda je okrogla, svetlo rdeče barve, pikčasta, njena kožica je tanka. Zori v drugi zoritveni dobi. Izkušnje. Rodi bogato. Režemo ga na dolgo. Vino je bolj lahko, Ranfol bogato rodi primerno je za mešanje z drugimi vini.

Sinonimi: rdeča kraljevina, moravna, Kraljevina crvena, moravina, žerjevina, imbrina, Portugais, Aravina, Konigstraube. Grozd je srednje velik do velik, podolgovat, valjast, včasih deljen. Teža grozda je 15 do 40 dkg. Jagoda je drobna do srednje debela, okrogla, zelenkasta do svetlo rdeče barve na sončni strani, na senčni strani ostane zelena. Jagodna kožica je tanka, meso je brez arome. Pridobi od 15 do 17% sladkorja in 5 do 8 promilov kisline. Vino kraljevine je svetlo zelenkasto z blago kislino. Sortnega vina ni v prometu. Vino kraljevina je sestavni del belih mešanih vin jugovzhodnega vinorodnega območja, kot so bizeljska, dolenjska in belokranjska bela mešana vina z geografskim poreklom ter v manjši meri v rdečih vinih tega območja, to je v rdečih bizeljskih in posavskih vinih, dolenjskem cvičku in v metliški oziroma belokranjski črnini.

Sinonimi: Muškat žuti, Muškat bijeli, Muscat blanc, Muskateller gelber, Muscato bianco, Moscatel morisco, tamjanika bela, bela dinka. Grozd je precej velik, valjast, z nabitimi jagodami. Teža grozda je 12 do 16 dkg. Jagoda je srednje debela, okrogla, zeleno rumena, na sončni strani rjavo zapečena. Jagodna kožica je debela, meso je gosto, z izrazitim muškatnim okusom, ki je že v nezreli jagodi. Zori med tretjo in četrto zoritveno dobo. Pridobi približno 21% sladkorja in 7 promila kisline. Vino ima izrazit muškaten vonj, je polno, v slabih letih bolj kislo. Zaželjena barva vina je zelenkasto rumena. Muškati iz juga nimajo značilnega vonja.

Sinonimi: Plavec rumeni( žuti), debeli klešec, Plavez jaune, plavac žuti. Grozd je velik, tehta 15 do 40 dkg. Jagoda je srednje debela, okrogla, jajčasta. Jagodna kožica je tanka, zelene barve na sončni strani malo rumena. Zori v četrti zoritveni dobi. Pridobi 15 do 17% sladkorja in 5 do 8 promilov kisline. Vino rumenega plavca je belo zeleno, bolj kiselkasto, zelo uporabno za brizgance. V Belih mešanih bizeljskih vinih prevladuje vino te sorte, ki je uporabno tudi kot primes k rdečim bizeljskim vinom, pa tudi k dolenjskemu cvičku.

Sinonimi: Rajnski rizling, graševina rajnska, Rheinriesling, Riesling weisser, Johannisberger weisser, Kleinriesling, Riesling renano, Riesling blanc. Pri nas ga ponekod imenujejo tudi mali drobni rizling. Grozd je majhen, gosto vejnat, različnih oblik. Grozdni in jagodni pecelj sta kratka. Mladika da povprečno 1,2 grozda. Teža grozda je 6 do 10 dkg. Jagoda je drobna, okrogla, svetlo rumena, črno pikčasta, prozorna, pri popolni zrelosti rjavo nadahnjena, belo naprašena. Jagodna kožica je tanka, meso je gosto, sočno, z aromatičnim sortno značilnim okusom. V normalni zrelosti pridobi od 19 do 24% sladkorja in 6 do 8% kisline. Izkušnje. Režemo ga na dolgo. Rodnost je bolj skromna do srednja. Sorta je primerna za lege, ki so odprte proti ravninam, jezerom in rekam, in za lege pod obronki večjih gozdov. Trta ljubi toplo, bolj kamenito zemljo, ne mara pa hladne in mokre. Proti zimski pozebi je trta odporna. Spomladi odganja bolj pozno. Če jo plevemo (mandlamo) pred cvetjem, se manj osiplje. Vino. Strokovnjaki sodijo, da je vino renskega rizlinga najbolj kvalitetno belo vino na svetu. Največja dobrota tega vina je v posebni aromi (vonju), ki pride do izraza šele v 2. ali 3. letu po trgatvi, kar pomeni, da to vino s staranjem pridobi na kakovosti. Vino je harmonično, polno, razmerje med alkoholom in kislinami je skladno. Ravno aroma in prijetna kislina je ena med značilnimi odlikami tega vina, ki praviloma mora biti suho (brez nepovrelega sladkorja). Renski rizling iz juga nima tiste kvalitete, kot jo imajo vina renskega rizlinga severnega vinorodnega pasu, pri nas pa po trsnem izboru določenih vinorodnih okolišev. Zaželjena barva vina te sorte je nekoliko rumenkasta.

Sinonimi: graševina, Italijanska graševina, Talijanski rizling, Wlschriesling, Riesling italico, Riesling blanc. Grozd je srednje velik, valjast, nabit, malo vejnat, na dolgem peclju, ima navadno rodovitno kolence (majhen stranski grozdič pri peclju). Mladika da povprečno 1,3 grozda, teža grozdja je 8 do 15 dkg. Jagoda je drobna, okrogla, svetlo zelena, pikčasta, z rjavimi madeži na sončni strani. Jagodna kožica je tanka, meso je sočno in sladko. Zori v tretji zoritveni dobi. V normalnih letinah pridobi 17 do 20% sladkorja s 7 do 9 %. Vino laškega rizlinga naj ima zelenkasto barvo in naj bo praviloma suho (brez nepovrelega sladkorja) s prijetno, osvežujočo vinsko kislino. Vino laškega rizlinga iz juga je kvalitetno slabše. V dobrih letinah vino te sorte doseže dobro aromo (vonj) zlasti iz ugodnih leg, zato ga včasih pokuševalci vin uvrstijo tudi med vrhunska vina. Kot sortno vino je v prometu v litrskih, vrhunski primerki pa tudi v steklenicah po 0.7 litra. Vino laškega rizlinga je tudi eno izmed glavnih vin v mešanih belih vinih z geografskim poreklom, kot na primer belim bizeljskim, belim dolenjskim in belim belokranjskim vinom.