Objavljeno: 21.02.2008

Vsako pomlad ko se pričnejo cvetni brsti napenjat se vrabci spravijo na brste in jih kljujejo, tako da na drevesu včasih ne ostane niti en brst, ki bi cvetel, posledica tega je da ni plodov.

Marsikateri tega pojava v sadnem vrtu ne opazi, posebno kdor ni pozoren na spreletavanje in veselo čebljanje vrabcev po drevesih, tega ne opazi. V takih primerih je treba iti pod drevesa in takoj se opazi polno ostankov od brstov - ovoji oziroma kot drobne pleve. Po mojem dolgoletnem opazovanju vrabcev, ki so izredno nasilni in škodljivi pri uničevanju cvetnih brstov, sem spoznal da napravijo več škode kot cvetožer ali pozna pozeba, katero imajo nekateri za glavnega povzročitelja izpada pridelka.

Ko se pričnejo cvetni brsti na posamezni sadni vrsti napenjat, najprej je to marelica, so vrabci prisotni in se prične njihova gostija, izgleda da je napeti brst ki bi v doglednem času cvetel prava poslastica za vrabca saj z par udarci kljuna brst odpre in požre notranjost cveta, izgleda da je vsebina cveta sladka in hranljiva, prav tako se kasneje vrabci spravijo tudi na mlade liste ki poganjajo iz listnih brstov. Zelo jim teknejo cvetni brsti slive, renklode – ringloja , hruške, nashija – azijske hruške, češnje , višnje, ameriške borovnice, brusnice, skorša, nešple, celo na kivi se spravijo. Ker se že vrsto let ukvarjam z sadjarstvom in z ponudbo in prodajo vseh vrst sadik sem prišel z svojim delom in poskusi kako preprečiti tej vrsti ptičev povzročanje škode, do rešitve problema, te načine uspešno uporabljam že vrsto let, in z nasveti in mojimi praktičnimi izkušnjami pomagam mojim znancem in strankam rešiti podobne primere. Manjša drevesa se lahko zaščitijo z posebno mrežo ki se dobi pri nas, tako da se z mrežo prekrije vsaj del krošnje ali cela krošnja, tako se vrabec zaleti v mrežo se zaplete, takoj nastane panika, ker z svojim vreščanjem opozori druge vrabce da je nekaj narobe, po cvetenju se mreža potegne z drevesa se zloži in uporabi naslednje leto.
Drugi uspešni način je da namažemo dele vej v notranjosti krošnje z BIOTOLL deratizacijsko lepilo za miši, ali posamezne palice oziroma veje ki so ostale od obrezovanja premažemo z BIOTOLL lepilom in jih zataknemo v krošnjo drevesa, prvi vrabec ki bo sedel na tako premazano vejo bo zagnal preplah in ostali vrabci se ne bodo približevali. Prav tako se bodo na te premazane veje ujeli škodljivi insekti ki napadajo brste, cvetove in liste, proti istim si pomagamo z posebnimi LEPLJIVIMI TRAKOVI za deblo in LEPLJIVIMI PLOŠČAMI belimi in rumenimi, ki se obesijo v krošnjo in se vedno dobijo pri nas. Po končanem cvetenju te veje potegnemo iz krošnje in sežgemo.
Tretji zelo uspešen način je škropljenje dreves z REPELENTI to so odganjala za ptice. Pri nas v Krški vasi pri Brežicah se dobijo posebne turbinske motorne škropilnice ki nesejo curek razpršenega škropiva preko 12 m visoko tako da dosežejo tudi najvišje krošnje pri drevesih, ker je sam uporabljam poznam njen učinek za vse vrste škropljenja. Tekočino repelenta premešam v vodo in poškropim drevo, učinek je viden takoj, jata vrabcev ki se spusti na drevo poškropljeno z odganjalom z namenom da bi uničevali brste, se panično umaknejo, vsakokrat ko se kateri vrne takoj panično odleti, in s svojim posebnim čivkanjem opozori svoje vrstnike da je nekaj drugače na drevesu. Te načine zaščite uspešno uporabljam že vrsto let.

Ptičja vrsta vrabec se zadržuje okoli domačij, ponoči naseljuje goste smreke, ciprese in podstrešja posebno rad gnezdi pod strešniki in ladijskim podom nabitim na napušče streh. Vse informacije in dodatna navodila dobite pri avtorju članka na mob.: 031 678 217.